Je drugi od ukrepov Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki se nanaša na zaposlovanje.
Ključne pogoje v povezavi s tem ukrepom povzemamo v nadaljevanju.
Upravičenec je delodajalec (pravna ali fizična oseba, zadruga, zbornica, reprezentativni sindikat, društvo, zavod), registriran za opravljanje gospodarske dejavnosti in:
– je vpisan v register do vključno 30. 11. 2021,
– zaposluje delavce po pogodbi o zaposlitvi za polni delovni čas,
– se je nanj prenesla ena od vrst pomoči za gospodarstvo ali bi bil upravičen do le-te,
– na dan oddaje vloge zoper upravičenca ni uveden stečajni postopek ali postopek likvidacije,
– na dan oddaje vloge nima neporavnanih davčnih obveznosti v višini nad 50 EUR,
– ima predložene REK obrazce za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih 5 let do dneva vložitve vloge,
– ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine,
– po lastni oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
Pomoči ne more prejeti zavezanec, ki ima registrirano glavno dejavnost v skupini K po SKD na dan 31. 12. 2022.
Veljavnost ukrepa:
od 1. 1. 2023 do 31. 3. 2023 (Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša največ dvakrat za en mesec).
Komu delodajalec lahko odredi delo s krajšim delovnim časom:
Delodajalec lahko delo s krajšim delovnim časom (od 5 do 20 ur tedensko) odredi le delavcem, ki so pri njem zaposleni za polni delovni čas in tudi delajo s polnim delovnim časom.
Odreditev dela s krajšim delovnim časom ni mogoča delavcu:
– ki je v delovnem razmerju manj kot tri mesece ali je bil v zadnjih treh mesecih zaposlen za krajši delovni čas;
– za katerega delodajalec prejema subvencijo plače iz programov, sofinanciranih iz proračuna RS ali kohezijskih sredstev;
– v času teka odpovednega roka na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga;
– ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu.
Posvet pred odreditvijo:
O sprejeti odločitvi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom delodajalec seznani Inšpektorat RS za delo (IRSD) najpozneje en delovni dan pred pričetkom opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom. Pred sprejetjem odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom mora delodajalec delavce obvestiti na pri delodajalcu običajen način oziroma se posvetovati s sindikatom, v kolikor je pri delodajalcu organiziran.
Kako delodajalec odredi delo s krajšim delovnim časom?
Delodajalec bo delavcu odredil delo s krajšim delovnim časom z odredbo. V odredbi določi obseg skrajšanega delovnega časa, čas trajanja, razporeditev delovnega časa, trajanje odmora med delom, višino povračila stroškov, možnost in način poziva delavca, da ponovno delo opravlja s polnim delovnim časom ter višino nadomestila plače.
Zahtevo za ponovno opravljanje dela s polnim delovnim časom mora delodajalec posredovati delavcu v pisni ali elektronski obliki vsaj en dan pred začetkom opravljanja dela.
Višina nadomestila plače delavca in višina subvencije
Za čas, ko bo delavec delal, mu pripada sorazmerni del plače in druga povračila stroškov v zvezi z delom (prevoz na delo, malica, …). Za čas, ko delavec ne bo delal (to je čas za katerega mu je bil delovni čas skrajšan), pa mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1. Plačilo za redno delo in nadomestilo plače za skrajšani delovni čas ne sme biti nižje od minimalne plače.
Delodajalec bo prejel 80% izplačanega nadomestila plače (bruto II) in ne več kot 2.024,03 EUR.
Postopek uveljavljanja delnega povračila nadomestila plače:
- Oddaja vloge na ZRSZ v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (vlogi se priloži kalkulativni izračun upravičenja do pomoči za gospodarstvo).
- ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve z odločbo (zoper odločbo je možen le upravni spor).
- Oddaja zahtevka za izplačilo (po prejemu odločbe, vendar najpozneje v šestih mesecih od dokončnosti odločbe).
Pomembna informacija:
Delodajalec, ki bi za leto 2023 izplačal dobiček, kupil lastne delnice ali poslovne deleže, izplačal nagrade poslovodstvu oziroma izplačal del plače za poslovno uspešnost, do tega ukrepa ni upravičen. Če bi za ta ukrep prejel sredstva, jih je dolžan vrniti.
