»Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo«

 Datum priprave članka; 31.3.2020

Ukrepi iz tega zakona, ki ga Državni zbor sprejema v teh dnevih, se bodo uporabljali od 1. aprila 2020 do 31. maja 2020. Če do 15. maja 2020 epidemija COVID-19 ne bo preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so določeni na 31.maj 2020, podaljšajo za 30 dni.

Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov

Nadomestilo za čas čakanja je za zaposlenega v višini 80 % osnove. Osnova je povprečna mesečna plača za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

Kateri delodajalci so upravičeni do koriščenja ukrepa »čakanje na delo doma« in »višja sila« pod kakšnimi pogoji

Do pomoči (»ukrep čakanje«) so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč (nadomestilo za čakanje).

Do tega ukrepa niso opravičeni proračunski porabniki, ter finančne in zavarovalniške dejavnosti.

Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
  • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;
  • če je nad njim uveden postopek stečaja.

Postopek uveljavljanja ukrepa

Delodajalec napoti delavca na čakanje na delo s pisno odredbo. Vzorec je brezplačno dostopen na https://www.svetovanje.si/svetovanje/vzorci, poslala pa sem ga vam tudi že s prejšnjimi informacijami v preteklem tednu. V pisnem napotilu določi delodajalec čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži izključno v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020. Obrazca »vloga« na ZRSZZ trenutno še ni.

Delodajalec ima pravico do povračila nadomestila plače za delavce, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela za obdobje od 1. aprila 2020, če vloži vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Ta zakon bo izenačil »čakanje na delo zaradi višje sile« z ukrepom »čakanje na delo doma«

Kadar nastopi višja sila: Delodajalec (pisno) izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile (vzorca izjave v tem trenutku nimamo), ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače. Delodajalec napiše takšno izjavo pod kazensko in materialno odgovornostjo.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom.

Obveznosti delavca na podlagi tega ukrepa

Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.

Roki – do kdaj boste lahko uveljavljali ta ukrep

Delodajalec bo lahko, pod pogoji tega zakona, napotil posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

Druge pomembne informacije v zvezi s tem ukrepom

  • V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
  • Če bo delavec v času čakanja izkoristil redni dopust, se to obračuna v skladu z zakonom o delovnih razmerjih (strošek delodajalca).
  • V obdobju koriščenja ukrepa delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
  • Nadomestilo plače ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.
  • Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja.
  • Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.
  • Povračilo nadomestila plače se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
  • Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti.
  • Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.
  • Če delodajalec ravna v nasprotju z zakonom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.
  • Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
    • prejemanja sredstev in
    • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zaposlene, ki delajo

Za delavce, zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.

Delodajalci iz prejšnjega odstavka vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnik minimalne plače, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

Upravičenec je samozaposleni (tudi verski uslužbenci in kmetje vključeni v ZPIZ-2), ki zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.

Za samozaposlene se štejejo tudi družbeniki, ki so poslovodne osebe v gospodarski družbi in so zavarovani na podlagi 16. člena ZPIZ-2.

 Samozaposleni (zav. podlaga 005) in družbeniki poslovodne osebe (zav. podlaga 040), polno zavarovani preko dejavnosti. Ne velja za delne s.p.-je, popoldanske s.p.-je, delne upokojence ipd.

Upravičenci po tem delu zakona so upravičeni do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 eurov za mesec marec in po 700 eurov za meseca april in maj 2020, če so opravljali dejavnost najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve zakona.

Kdo ne bo upravičen do ukrepa »mesečni temeljni dohodek«

Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti.

Postopek uveljavljanja ukrepa

Za izplačilo mesečnega temeljnega dohodka bo moral upravičenec preko informacijskega sistema FURS predložiti izključno elektronsko izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje ta člen (samozaposlen), in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Izjava bo dostopna preko e-davkov.

Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti v času oddaje vloge pomeni:

  • vsaj 25% zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali
  • vsaj 50% zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

Če prav razumem zakon, pa bodo ob oddaji poslovnih rezultatov za leto 2020, gledali naslednje kriterije in s tem bo povezana upravičenost do temeljnega dohodka in plačila prispevkov. Če pogoj ne bo izpolnjen, bo sredstva (brez sankcij in obresti) potrebno vrniti:

  • prihodki v prvem polletju 2020 bodo upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in
  • v drugem polletju 2020 podjejte ne bo doseglo več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

Roki za uveljavljanje ukrepa in izplačila

Upravičencu, ki vloži izjavo do 18. aprila 2020 za mesec marec, nakaže FURS mesečni temeljni dohodek 25. aprila 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 19. aprila do 30. aprila 2020, vloži izjavo za mesec marec ali april ali meseca marec in april skupaj, nakaže FURS do 10. maja 2020. Upravičencu, ki vloži izjavo od 1. maja do 31. maja 2020 za mesec marec ali april ali maj ali dva ali tri od navedenih mesecev skupaj, nakaže FURS 10. junija 2020.

Upravičenec lahko do 31. maja 2020 vloži tudi skupno izjavo za vse (tri) mesece, in prejme, ob izpolnjevanju pogojev, skupni znesek za vse tri mesece.

Oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene osebe in kmete

Samozaposlene osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so za mesec april in maj 2020 oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti.

  • Za uveljavljanje upravičenja oprostitve plačila prispevkov po tem členu in za uveljavljanje mesečnega temeljnega dohodka se uporabi ista izjava.
  • Pogoj je, da izpolnjuje obveznosti dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, ter da ima na dan vloge poravnane zapadle davčne obveznosti.
  • Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo za uveljavitev upravičenja po tem členu predložiti izjavo kot je že pri uveljavitvi mesečnega temeljnega dohodka. Za posamezni mesec so upravičeni, če izjavo predložijo najpozneje do konca meseca, za katerega želijo uveljaviti oprostitev plačila prispevkov, razen za mesec marec, za katerega lahko vložijo do konca aprila.
  • Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev prispevkov za socialno varnost po tem členu, prispevke v obračunu prispevkov samo obračuna.
  • Za mesece, za katere je zavarovanec uveljavljal oprostitev prispevkov po tem zakonu, zavarovanec ne sme predložiti obračuna prispevkov za socialno varnost z višjo zavarovalno osnovo v skladu s šestnajstim odstavkom 145. člena ZPIZ-2.
  • Če se naknadno ugotovi, da izjava iz tretjega odstavka tega člena vsebuje neresnične podatke, so prejemniki dolžni vrniti oproščene prispevke za socialno varnost po tem členu, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.