S 1.8.2015 je stopil v veljavo Zakon o davčnem potrjevanju računov, uporabljati pa se bo začel 2. januarja 2016. Uporaba davčnih blagajn bo sicer mogoča že od 1. decembra 2015 dalje.

Da boste o zakonskih zahtevah zavezanci dovolj zgodaj ustrezno informirani, ne spreglejte terminov podjetniških druženj, v okviru katerih bomo v septembru in oktobru predstavili temo: »Od A do Ž o davčnih blagajnah«.

Obveznosti zavezancev

Zavezanec bo moral ob vsaki dobavi blaga in storitev za plačilo z gotovino izdati račun prek elektronske naprave (davčne blagajne), ki izpolnjuje predpisane pogoje in omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa, in ga izročiti kupcu blaga oziroma naročniku storitve. Račun bo moral izdati najpozneje, ko je opravljena dobava in prejeto plačilo z gotovino. Zavezanec bo moral na vidnem mestu objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun.
Tako bodo blagajne zavezancev preko spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS, ki bo potrdila in shranila podatke o računih pri gotovinskem poslovanju v postopku njihove izdaje v realnem času. Postopek davčnega potrjevanja računov skupaj z veljavnima 38. in 31. a členoma Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) tvori sistem, ki bo omogočal sledljivost in učinkovitost nadzora nad izdanimi računi.

Rešitev za male davčne zavezance

Z namenom razbremenitve malih zavezancev, ki izdajajo le manjše število računov, bo finančna uprava omogočila izdajanje računov s pomočjo aplikacije na portalu eDavki (do 5 računov na mesec in 60 na leto).

Kaj opredeljuje Zakon o davčnem potrjevanju računov

Zakon o davčnem potrjevanju računov predpisuje obveznost izvajanja postopka potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju za davčne namene, določa zavezance za izvajanje postopka potrjevanja računov in postopek potrjevanja računov, vsebino računa za namene izvajanja postopka potrjevanja računov, tehnične zahteve, obveznost prevzema izdanega računa pri gotovinskem poslovanju za kupca in nadzor nad izvajanjem zakona.
Določene so tudi rešitve v primeru nezmožnosti povezave elektronske naprave zavezanca s centralnim informacijskim sistemom finančne uprave, kot tudi za primere, ko zavezanec izdaja račune pri gotovinskem poslovanju na območjih, kjer ni omogočena povezava na internet oziroma GPRS.

Dolžnosti kupca in možnosti, da preveri ali je njegov dobavitelj ustrezno izdal račun

Kupec blaga oziroma prejemnik storitve bo moral prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega ali tržnega organa v skladu z zakonom, ki ureja tržno inšpekcijo.
Kupec bo lahko za vse izdane račune preveril, ali so bili ti ustrezno prijavljeni finančni upravi. To bo lahko storil preko posebne mobilne aplikacije ali preko spletne strani finančne uprave. Sistem bo tako omogočal dvojno kontrolo izdanih računov.

Prehodno obdobje za zavezance, ki izdajajo račune iz vezane knjige računov (VKR)

Zakon opredeljuje tudi prehodno obdobje, v katerem bodo lahko zavezanci izdajali račune iz vezane knjige računov, ki jih bo potrebno v desetih dneh od izdaje potrditi preko aplikacije na portalu eDavki:
(1) Zavezanci lahko do 31. decembra 2017 izvajajo postopek potrjevanja računov po tem zakonu z uporabo vezane knjige računov v skladu s predpisi, ki urejajo davčni postopek. Zavezanec določi način izvajanja postopka potrjevanja računov z internim aktom.
(2) Zavezanec, ki uporablja vezano knjigo računov na podlagi prejšnjega odstavka, mora davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo vezane knjige računov, v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računa.
(3) V primeru, ko se zavezanec odloči za izvajanje postopka potrjevanja računov z uporabo vezane knjige računov v skladu s prvim odstavkom tega člena, ne sme v istem poslovnem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov.
(4) Za obveznost potrjevanja računov po tem členu se smiselno uporabljajo 4., 8. in 10. člen zakona.
(5) V obdobju iz prvega odstavka tega člena zavezancem ni potrebno dokazovati nezmožnosti vzpostavitve elektronske povezave s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.

10 najpomembnejših točk, ki jih zavezanci v zvezi z davčnimi blagajnami ne smete spregledati!

1. Podzakonski predpis, ki bo natančneje urejal določene vsebine zakona bo sprejet do konca meseca avgusta 2015, zato ponudniki programske opreme še ne morejo izdelati končnih produktov, primernih za prodajo. Zato z nakupom ni potrebno hiteti!
2. Davčne blagajne so obvezne za podjetja z gotovinskim poslovanjem (denarna sredstva, čeki, plačilne kartice)
3. Možna uporaba davčne blagajne s 1.12.2015 in obvezna uporaba davčne blagajne z 2.1.2015
4. Prehodno obdobje, v katerem je možno izdajate račune iz vezane knjige računov je 31.12.2017, vendar je potrebno v desetih delovnih dneh od datuma izdaje računa, davčnemu organu prek elektronske povezave poslati podatke o računih, izdanih z uporabo VKR (vezane knjige računov).
5. V primeru, ko se zavezanec odloči za izvajanje postopka potrjevanja računov z uporabo VKR, ne sme v istem prostoru uporabljati elektronske naprave za izdajo računov.
6. Za vse zavezance v skladu s tem zakonom je tudi po pričetku poslovanja z davčno blagajno obvezna potrjena VKR, ki se uporabi v primeru okvare blagajne ali izpada električne energije. V kolikor zavezanec ne bo imel potrjene VKR, računov v omenjenih izjemnih primerih ne bo mogel izvajati.
7. V primeru, da na določenem območju tehnično ni možno vzpostaviti internetne povezave, mora podjetje o tem pridobiti potrdilo Agencije za komunikacijska omrežja.
8. Zavezanec bo moral za potrjevanje računov pridobiti namensko digitalno potrdilo »DavPotRac« (več v predlogu pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov)
9. Na vidnem mestu bo potrebno objaviti obvestilo o obveznosti izdaje računa in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da prevzame in zadrži izdani račun.
10. Zavezanec mora pred začetkom izdaje računov z davčno blagajno sprejeti interni akt, v katerem predpiše pravila za dodeljevanje zaporednih številk računov, naredi popis poslovnih prostorov zavezanca in dodeli oznake poslovnim prostorom zavezanca. Zavezanec interni akt predloži v postopku nadzora na zahtevo davčnega organa.