Na poti k podnebno nevtralni Evropi do leta 2050

PROJEKT SEE BRIDGE

 

Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik je partner v projektu SEE BRIDGE, ki ga sofinancira Evropska komisija, v okviru razpisa SMP-COSME-2022-SEE.

Vodilni partner v projektu je IMMIB – Istanbulsko združenje izvoznikov mineralov in kovin, ostali partnerji pa so še:

  • ERNACT, mednarodna mreža organizacij javnih sektorjev, ki sodelujejo pri dostopu do programov in sredstev EU za digitalizacijo
  • FEUGA, galicijska podjetniško-univerzitetna fundacija, ki skrbi za prenos znanja, inovacij in tehnologije v poslovni svet in družbo
  • F6S IE, svetovna vodilna platforma za zagonska podjetja, ki upravlja vloge za komercialne, podjetniške, vladne, univerzitetne in druge pospeševalniške programe
  • QI ARROW, špansko konzultantsko podjetje na področju trajnostnega razvoja in digitalizacije
  • CEIPES, mednarodni center za promocijo izobraževanja in razvoja

 

Cilji projekta

Glavni cilj projekta SEE BRIDGE je pomagati malim in srednje velikim podjetjem v energetsko intenzivnih panogah, pri uvajanju ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora. Predvsem se bo projekt osredotočal na podporo pri implementaciji CBAM (Carbon Border Adjustment Mechanism ) – vzpostavitev mehanizma za ogljično prilagodljivost na mejah (Uredba EU 956/2023, z dne 10.5.2023), na področje prehoda na digitalno in zeleno proizvodnjo ter možnosti sofinanciranja teh ukrepov.

Opolnomočili pa bomo tudi delodajalska združenja, svetovalna podjetja in druge podporne institucije, ki malim in srednje velikim družbeno odgovornim podjetjem, svetujejo in pomagajo pri pospeševanju zelene in digitalne preobrazbe.

 

Pomen družbeno odgovornega gospodarstva kot novega poslovnega modela

Družbeno odgovorno gospodarstvo pomeni poslovni model, pri katerem podjetja ne stremijo le k ustvarjanju dobička, temveč se osredotočajo tudi na socialne in okoljske cilje. Ciljna skupina, ki jo zasleduje projekt SEE BRIDGE so družbeno odgovorna podjetja, ki delujejo v energetsko intenzivnih sektorjih in se soočajo z izzivi, povezanimi z zeleno in digitalno preobrazbo. Novi poslovni modeli in druge spremembe v družbi in našem odnosu do okolja, so predmet strategij, ki jih za uresničitev prehoda v brezogljično družbo, predvideva strategija Unije.

 

Aktivnosti projekta SEE BRIDGE

Med 24-mesečnim projektom bodo z namenom doseči zastavljene cilje, izvedene naslednje aktivnosti:

  • Raziskovanje najboljših praks na področju zelene in digitalne preobrazbe
  • Opredelitev možnosti financiranja za podporo zeleni in digitalni preobrazbi malih in srednje velikih podjetij
  • priprava smernic za podporo MSP
  • informativni in svetovalni sestanki
  • krepitev zmogljivosti MSP in organizacij podpornega podjetniškega okolja
  • Analiza potreb MSP in organizacij podpornega podjetniškega okolja
  • Učne dejavnosti za organizacije podpornega podjetniškega okolja
  • Usposabljanja za upravljanje spretnosti in spletni seminarji
  • storitve svetovanja in mentorstva
  • Neposredna finančna podpora za MSP na podlagi javnega razpisa
  • Vzpostavitev skupine partnerjev s poudarkom na zeleni in digitalni preobrazbi
  • Spletne dejavnosti učenja s sodelovanjem na spletu in na kraju samem
  • Spletni seminarji za medsektorsko sodelovanje in mreženje
  • Razvoj novega trajnostnega poslovnega modela za organizacije podpornega podjetniškega okolja, ki podpirajo MSP pri zeleni digitalni preobrazbi

K trajnostni rasti v okviru projekta SEE BRIDGE prispevamo z zagotavljanjem usposabljanja, svetovanja in finančne podpore podjetjem, ki želijo imeti aktivno vlogo pri zeleni in digitalni preobrazbi. Če želite svoje podjetje premakniti v zeleno in digitalno prihodnost, spoznajte projekt SEE BRIDGE in naredite korak naprej pri tej preobrazbi. Spremljajte nas, da ne zamudite priložnosti, saj smo pripravljeni, da skupaj naredimo močnejši korak v prihodnost!

Kje nas lahko sledite?

www.ooz-kamnik.si

https://www.linkedin.com/company/101142714/admin/feed/posts/

https://www.linkedin.com/company/seebridgeproject/

Nekaj pojasnil o dejstvih, ki so vodila do projekta SEE BRIDGE

Podnebne spremembe so globalni problem in največji izziv našega časa, hkrati pa ponujajo tudi priložnost, da oblikujemo nov gospodarski model, preobrazimo družbo kot celoto in spremenimo naš odnos do ravnanja z okoljem.

Doseči, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina na svetu, je zavezujoča zaveza v skladu s podnebnimi pravili EU. Zato Unija povečuje svoje ambicije na področju podnebnih ukrepov. Za spopadanje s podnebnimi in drugimi okoljskimi izzivi ter za doseganje ciljev Pariškega sporazuma (ZN, 12.12.2015), je 11. decembra 2019 sprejela zajeten sveženj ukrepov v okviru evropskega zelenega dogovora.

Kaj vključuje evropski »Zeleni dogovor«

Z zelenim dogovorom, ki predstavlja strategijo in časovni načrt Unije za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU, ima EU zakonsko zavezujoče podnebne cilje, ki zajemajo vse ključne sektorje gospodarstva:

  • zmanjšati emisije v številnih sektorjih, da do leta 2050 dosežemo podnebno nevtralnost (kar pomeni, da do leta 2050 ne bo več neto emisij toplogrednih plinov)
  • povečati naravne ponore ogljika (Uredba EU 2021/1119, z dne 30.6.2021)
  • posodobiti sistem trgovanja z emisijami, da se omejijo emisije, določi cena onesnaževanja in ustvarijo naložbe v zeleni prehod (Uredba EU 2023/956, z dne 10.5.2023)
  • nuditi socialno podporo za državljane in državljanke ter mala podjetja
  • doseči, da bo gospodarska rast ločena od rabe virov.

 

Vmesni cilji in področja, kjer je potrebno ukrepanje

Da bo EU do leta 2050 dosegla cilj podnebne nevtralnosti, je vzpostavila dva vmesna, zavezujoča cilja:

  • do leta 2030 je cilj domače zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov (emisij, potem ko se odštejejo odvzemi) za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 (prednost imajo ukrepi, ki prinašajo učinke na hiter in predvidljiv način)
  • da Unija do leta 2030 poveča obseg svojega neto ponora ogljika (kar pomeni, da bo količina ogljika, ki se absorbira s strani narave ali se shranjuje v ekosistemih, večja od izpustov CO2 ali drugih toplogrednih plinov).

Države članice bodo odslej 100 % svojih prihodkov iz trgovanja z emisijami porabile za projekte, povezane s podnebjem in energijo, ter za socialno razsežnost prehoda.

 

Sicer pa bo za dosego teh ambicioznih ciljev, potrebno ukrepati na vseh področjih našega gospodarstva, je zapisano v evropskem zelenem dogovoru:

  • dekarbonizacija energetskega sektorja (proizvodnja in uporaba energije predstavljata več kot 75 % emisij toplogrednih plinov v EU)
  • naložbe v okolju prijazne tehnologije
  • povečanje energijske učinkovitosti stavb (stavbe predstavljajo 40 % porabe energije)
  • podpora industriji za inovacije in pridobitev vodilnega položaja v svetu v zelenem gospodarstvu (evropska industrija sedaj uporablja le 12 % recikliranih materialov)
  • Uvajanje čistejših, cenejših in bolj zdravih oblik zasebnega in javnega prevoza (promet ustvarja 25 % emisij)
  • Delo z mednarodnimi partnerji za izboljšanje globalnih okoljskih standardov.

 

Direktiva CBAM, osrednja vsebina projekta SEE BRIDGE

Direktiva CBAM[1] je stopila v veljavo 1. oktobra 2023. V prehodnem obdobju, ki velja do 31. 12. 2025, morajo uvozniki blaga CBAM (cement, železo in jeklo, aluminij, električno energijo, gnojila in vodik) poročati o vgrajenih emisijah v blagu.

 

 

 

Fotografija 1: Furs

Mehanizem CBAM bo uvoznike v EU obvezal, da pridobijo certifikat o emisijah ogljika, ki ustrezajo ogljičnemu odtisu izdelkov, ki jih uvažajo, kar bo, kot že rečeno,  sprva vplivalo na omenjene energetsko intenzivne industrije, ki so najbolj izpostavljene tveganju uhajanja ogljika.

 

Fotografija 2: FURS

 

Uvozniki ogljično intenzivnega blaga bodo morali kupiti kupone CBAM v vrednosti količine emisij CO2 po ceni, ki je komplementarna ceni emisij v že obstoječem sistemu emisijskih kuponov EU ETS.

Gre za ključno orodje za določanje poštene cene za ogljik, izpuščen med proizvodnjo ogljično intenzivnih blaga, ki vstopajo v EU, ter spodbujanje čistejše industrijske proizvodnje v državah zunaj EU.

Cilj mehanizma je zagotoviti, da izdelki iz uvoza vsebujejo strošek ogljičnega odtisa, torej izenačitev obdavčitve domačih in uvoženih proizvodov ter preprečitev uhajanja ogljika zaradi selitve proizvodnje iz EU v druge države, ki so glede zmanjšanja emisij manj ambiciozne.

 

 

Za katero blago je potrebno poročati in za katero blago se uredba CBAM ne uporablja

 

Blago, za katerega je potrebno poročati, je navedeno v prilogi 1 uredbe CBAM: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32023R0956

 

 

Obstajajo pa izjeme glede poročanja, ki pa so:

  • blago, katerega realna vrednost na pošiljko ne presega 150 €
  • blago v osebni prtljagi potnikov, ki prihajajo iz tretjih držav, če realna vrednost tega Blaga ne presega 150 €
  • blago, ki se giblje ali uporablja v okviru vojaških aktivnosti
  • blago s poreklom iz naslednjih držav: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica
  • blago s poreklom iz naslednjih ozemelj: Busingen, Helgoland, Livigno, Ceuta in Melilla
  • blago s poreklom iz EU.

 

Kje dobijo podjetniki potrebne informacije v zvezi s poročanjem

 

 

 

Mag. Barbara Jančar Rozman

Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik

 

 

 

Kamnik, 28.1.2024

[1] EU Uredba CBAM – Carbon Border Adjustment Mechanism – Mehanizem za ogljično prilagodljivost na mejah